Glede urejanja in sprememb tega območja ostaja veliko neznank. Z dvorišča se razteza osupljiv razgled na strugo nižje ležečega potoka Koren, v 18. stoletju pa je bilo z bližnjo četrtjo Placuta povezano s stopnicami, do katerih je bilo mogoče dostopati skozi vrata iz ulice, ki se še danes imenuje Via della Scala.
Proti koncu 19. stoletja so stopnice prenehali uporabljati. Potem ko so odprli glavno cesto in so bile v prvi svetovni vojni poškodovane, so jih zasuli in zazidali vhod.
Med nemško okupacijo so zgradili vodni zbiralnik nepravilne oblike, ki se je uporabljal kot bazen, in mostiček. Po smrti grofa Viljema je bilo dvorišče na pobudo Luciana Viatorija, ki je vrsto let nadziral vzdrževanje parka, preurejeno v vrt v italijanskem slogu, s pravilno razporejenimi vrstami pušpana in rozariji.
Da bi omogočili nemoteno uporabo tega območja, kamor javnost v preteklosti ni imela dostopa, so v okviru nedavnih posegov, poleg obnove stopnic in vhoda v ulici Via della Scala, poskrbeli tudi za zaprtje bazena, namenjenega zbiranju deževnice.
