Del naravnega pobočja, ki se spušča do nekdanje struge potoka Koren, je bil ob koncu 19. stoletja preoblikovan v skalnjak. Grof Alfred je namreč naročil razporediti na desetine velikih kraških kamnov, da bi ustvaril primerno okolje, kamor bi se ukoreninile eksotične rastline. S tem je sledil smernicam tistega časa, ko so bili priljubljeni ambienti sredozemskega tipa.
Jugovzhodna lega je omogočala, da je kamenje kopičilo sončno toploto, kar so s pridom izkoriščale agave, juke, s cvetjem zasajeni obronki, ki so prvotno krasili ta del parka, zlasti pa hrast plutovec, ki še vedno stoji. Z nedavnimi posegi so povrnili sredozemsko rastlinje.
