Na toaletni mizici poleg okna je orientalska omarica iz palisandra, ki se je uporabljala za hrambo šivalnega pribora, zaradi česar je bil ta prostor poimenovan »delovna soba«. Na drugi strani okna je čudovit bidermajerski sekreter iz brezovega lesa. Za njegovo pomično ploščo se skrivajo številne odprtine, majhni predali in skrivni predelki.
Omara iz 18. stoletja iz pobarvanega lesa v kotu skriva manjšo toaletno nišo z umivalnikom. Pred manjšim bidermajerskim divanom s črtasto tapiserijo je zložljiva mizica za igranje iz 18. stoletja, ob njem pa dva manjša predalnika z intarzijami. Na njih je nekaj družinskih fotografij, na katerih prepoznamo Viljema, Nikoleto in Franca Coroninija Cronberga ter njihove starše Karla in Olgo. Poleg teh je tudi slika zadnjega carja Nikolaja II, ki nosi podpis in letnico 1894.
Steno krasi nekaj zanimivih slik: Portret Marije Terezije Cobenzl Palffy belgijskega slikarja Bernarda Charlesa Verschoota (1730–1783), Venera in Kupid, redek primer mitološke tematike znanega goriškega portretista Jožefa Tominca (1790–1866) ter dve Veduti na Neapeljski zaliv s kraljevim sprevodom, namenjenim v Piedigrotto, slikarja Antonia Jolija (1700–1777).
Na drugi steni prevladuje ličen predalnik s premično ploščo iz prve polovice 18. stoletja. Na njem je par bronastih svečnikov za tri sveče s podstavkom iz rdečega marmorja z začetka 19. stoletja in majhen porcelanast doprsni kip generala Radetskyja.
Nad njim je v razkošnem, izrezljanem in pozlačenem okvirju Portret cesarja Jožefa II. Opremo sobe dopolnjujeta peč iz majolike, na vrhu katere tiči dvoglavi orel, in komoda z dvižno ploščo in dvignjenim delom iz 18. stoletja, poleg katere je obešen pastelni Portret Nikolete Coronini Cronberg, ki ga je leta 1922 izdelala Eleonora Novelli di Bertinoro.
