Razkošna oprema te sobe, ki jo dopolnjujejo stenske tapiserije iz zelene svile in veličasten kristalni lestenec s 45 lučmi, izvira iz različnih obdobij in krajev.
Iz 18. stoletja izhajajo rokokojska visoka zrcala iz izrezljanega in pozlačenega lesa ob zastekljenih vratih.Pred njimi sta porcelanasta posoda orientalskega izvora in prečudovita rokokojska nihajna ura iz 19. stoletja, okrašena z želvovino in medenino. Na oblike in dekor 18. stoletja spominja tudi sprejemnica z rdečim in zlatim lakom.
Ob vratih, ki vodijo k stopicam, sta razstavljeni dve flamski omarici iz 17. stoletja, bogato okrašeni z želvovino in pozlačenim bronom. Na sredini se odpreta, tako da se prikaže majhen gledališki oder, ki ga ob straneh obdajajo ogledala.
Na levi strani vrat je omarica za shranjevanje dokumentov iz 17. stoletja, prevlečena z usnjem in zlatim premazom ter okrašena z moresknimi vzorci. Desno od vrat, ki vodijo v Beneški salon, se nahaja črno polakirana japonska omarica iz 17. stoletja, okrašena z zlatom. Njeno podnožje sestavljata dve nižji klopi beneškega izvora, v katere so vklesani puti in morske pošasti.
Nad omarico je razstavljen Portret Ludvika Rabatte, ki ga skupaj s portretom grofice Felicite Rabatta na nasprotni steni pripisujejo genovskemu slikarju Bernardu Strozziju (1581–1644), medtem ko na drugi strani vrat visi Portret Louisa Durforta-Durasa, grofa Fevershama, ki je delo angleškega slikarja Johna Rileyja (1646–1691).
V nasprotnem kotu stoji visoka avstrijska peč iz bele in modre majolike iz 19. stoletja, ki oživlja motive rokokoja. Na drugi strani vrat si je mogoče ogledati pisalno mizo s konca 17. stoletja, pod katero se je podpisal nizozemski izdelovalec pohištva Michel Verbist. Okrašena je z dovršenimi intarzijami iz želvovine in kovinskih vstavkov. Na stropu so vidni ostanki poslikav z volutami in girlandami predvidoma iz 19. stoletja.
