Na portretu desno od vhodnih vrat je upodobljen francoski kralj Karl X. Burbonski, ki je med svojim izgnanstvom prav v tej sobi 6. novembra 1836 umrl zaradi kolere. Pod vladarjevim portretom stoji toaletna mizica iz mahagonija z dekorativnimi elementi iz pozlačenega brona. Ta kos pohištva je dragocen primerek iz Napoleonovega časa in je morda prišel v palačo s toskanskega dvorca Elise Baciocchi Bonaparte.
Na marmorno površino je postavljena francoska ura z nihalom s podobo boginje Minerve. Gre za delo Pierra Philippa Thomireja, mojstra za izdelavo bronastih predmetov v času Napoleonove vladavine. Ob uri vidimo zanimivo pahljačo iz želvovine. Ostala oprema v prostoru se nanaša na obdobje vladavine Karla X., kot je na primer sprejemnica iz mahagonija z detajli iz pozlačenega brona iz začetka 19. stoletja, za katerega so značilna elegantno zaobljena hrbtišča v obliki lire.
Na steni za divanom je razstavljena serija temper na papirju z upodobitvami mitoloških likov, pod katere se je podpisal Michelangelo Maestri, slikar, miniaturist in grafični mojster, ki je deloval v Rimu na prelomu 18. in 19. stoletja.
V vitrini iz mahagonijevega furnirja z medeninastimi obrobami je v kotu shranjena srebrnina z začetka 19. stoletja in druge dragocenosti.
Poleg nje je na sekreterju z rolojem, delu francoskega izdelovalca pohištva iz obdobja restavracije, marmorni doprsni kip Mihaela Coroninija, ki ga je izdelal slavni neoklasicistični kipar Berthel Thorvaldsen (1770–1844).
Na steni za njim visi nekaj pomembnih slik, med drugim Portret moškega Dmitrija G. Levitskija (1735–1822), Portret družine Kushnikov avtorice Virginie Ancelot Chardon (1792–1875) in nekaj krajin francoske in angleške šole.
Med okni je razstavljen portret Olge Westphalen Fürstenberg, matere Viljema Coroninija, ki jo je naslikal Dunajčan Alois Hans Schram (1864–1919). Pod njim sta na sekreterju s pomično ploščo zloženi oljenka in komplet za pisanje iz malahita ruskega izvora. Izjemno dragocen je tudi komplet treh parov svečnikov iz brona in iz pozlačenega brona, ki jih lahko umestimo med konec 18. in začetek 19. stoletja.
