Kapela je s palačo povezana z nadstropnim arkadnim hodnikom. Posvečena je sveti Ani in je bila zgrajena leta 1643 po naročilu grofov Strassoldo, tedanjih lastnikov palače. V drugi polovici 18. stoletja so jo začeli uporabljati tudi kot grobnico.
Južno pročelje dopolnjujeta dva pilastra, ki podpirata timpanon z ovalnim oknom v sredini in majhnim zvonikom na preslico.
Sprva je bil glavni vhod obrnjen na sever. Sedanja razporeditev naj bi bila izvedena v sklopu gradnje prostora za potrebe urada, ki je bil zasnovan kot prizidek kapele, danes pa ima v njem pisarne Fundacija Coronini.
V notranjosti je ena sama ladja, ki se skozi ložo navezuje na matronej, neposredno dostopen iz glavnega nadstropja palače. Na stenah so razvrščeni nagrobniki, ki spominjajo na pokopane v kapeli: prvi, z letnico 1748, nosi ime Giuseppeja Antonia Strassolda, zadnji pa ime grofa Viljema Coroninija, pokopanega septembra leta 1990 kot zadnjega, ki je bil še deležen tega privilegija.
Nad marmornim oltarjem iz 17. stoletja si je mogoče v okvirju z izklesanimi puti in rastlinskimi vzorci ogledati oltarno sliko svete Ane, ki uči Marijo brati, olje na platnu v veliki luneti, na katerem so upodobljeni svetniki v raju, pa je delo Johanna Michaela Lichtenreiterja (1705–1780). Desno steno medtem krasi delo Obiskanje slikarja Franca Kavčiča, ki so ga ponovno našli leta 2021.
