Franz Xaver Messerschmidt je bil eden najvidnejših kiparjev razsvetljenstva. Akademsko izobraženi umetnik je na Dunaju pridobil izjemno naklonjenost po zaslugi izvirnih portretov, ki jih je naslikal za cesarico Marijo Terezijo in njen dvor.
Po študijskem potovanju v Rim je kot eden prvih kiparjev prekinil tradicijo razkošnih del v baročnem slogu in se prepustil bolj umirjenim oblikam neoklasicizma. Na vrhuncu svojega uspeha, okoli leta 1770, je Messerschmidtovo življenje pretresla globoka osebnostna kriza, ki je bila morda posledica psihičnih težav in je privedla do tega, da je zapustil Dunaj ter se preselil v Pressburg, današnjo Bratislavo.
Tam je sicer občasno še slikal portrete po naročilu, a se je posvetil zlasti delom, po katerih je najbolj prepoznaven, to so »karakterne glave«. Umetnik je z ustvarjanjem teh portretov, ki izražajo od popolne ravnodušnosti do najbolj grotesknih grimas, skušal po pripovedovanju prič brzdati in odganjati notranje demone. Izmed okrog 69 glav, kolikor jih je bilo leta 1783 v umetnikovem ateljeju ob njegovi smrti in jih je podedoval njegov brat, jih je bilo leta 1793 na Dunaju razstavljenih 49, nato pa se je za njimi izgubila sled. Do danes je najdenih le 44 glav, ki jih hranijo muzeji oziroma so v zasebnih zbirkah.
Dve karakterni glavi je grof Viljem Coronini sprva postavil v knjižnico, ob vrata, ki vodijo v atrij. Novembra leta 2016 sta bili prestavljeni v eno izmed soban v pritličju palače, ki se je sprva uporabljala kot shramba, sedaj pa je v njej stalna razstava, na kateri pride v popolnosti do izraza njun izjemen čustveni naboj.
Poleg njiju je tam našlo prostor še nikoli prej razstavljeno delo, to je medaljon iz kovine v neoklasicističnem slogu, na katerem je upodobljen profil ženske.
