17. stoletje je bilo stoletje omar, ki so postajale vse bolj okrašene, barvite in z dodajanjem eksotičnih materialov tudi vedno bolj dragocene.
Eno izmed najpomembnejših tovrstnih proizvodnih središč je bila Flandrija, zlasti mesto Antwerpen, od koder verjetno prihaja tudi ta omara.
Slednja je razkošno okrašena, z oblogami iz želvovine, okrasjem iz pozlačenega brona, vdelanimi trdimi kamni ter intarzijami iz plemenitega lesa in slonovine. V sredini je nekakšen tabernakelj z dvojimi vratci, pedimentom in zatrepom. V notranjosti se pokaže majhen bogat in scenografski ambient, tlakovan z vzorcem iz ebenovine in slonovine ter ogledali na stenah.
Nagnjenost k prvinam arhitekturnega izvora, kot so stebri, kariatide in atlasi, ki podpirajo različne ravni te kompleksne strukture, je močno poudarjena, tudi pri zasnovi omare.
Il gusto della teatralità e dell’illusione è un tratto tipico dell’epoca barocca che si traduceva nell’ideazione di scomparti e tiretti segreti, celati dietro pannelli laterali o dietro i cassetti, abilmente dissimulati da pilastri o da altri elementi decorativi.
