Krstna ladjica, ki se je začela uporabljati v 17. stoletju, je bila namenjena zaščiti novorojenčka, zlasti v zimskih mesecih, medtem ko so ga od doma prinašali na krst, ki so ga morali nekoč obvezno opraviti v osmih dneh po rojstvu. Primerek v palači Coronini je bogato okrašen z izrezljanimi in pozlačenimi figurami in okrasjem, kar kaže na njegov aristokratski izvor, medtem ko sta na primer ladjici v muzeju »Gortani« v Tolmeču ali v muzeju »Cenedese« veliko bolj preprosti in zmerno okrašeni. Pogosto so bile lastnice ladjic babice in so jih izposojale družinam.
