Na eni strani lesene plošče so upodobljeni Salomon, kraljica iz Sabe in kralj David, ki prejema betlehemsko vodo, na drugi pa sveta Jedrt iz Nivellesa in sveti Hadrijan iz Nikomedije. Sliki sta bili del stranskih kril manjšega triptiha, ki ga je v sredini verjetno dopolnjevalo Čaščenje svetih treh kraljev. Ta tematika, ki sta jo predstavljala omenjena svetopisemska prizora, je bila namreč izjemno priljubljena v Antwerpnu, trgovskem mestu, kjer je skupina večinoma anonimnih umetnikov v prvih desetletjih 16. stoletja razvila poseben slikarski slog, poimenovan antwerpenski manierizem. Zanj so značilne natrpane kompozicije, neobičajno oblečeni liki v poudarjenih pozah, živahne in prelivajoče se barve, v arhitekturi pa tudi bizarno mešanje poznogotskih in renesančnih elementov. Ta izvirni način je še okrepilo tehnično mojstrstvo flamskega slikarstva, ki pride posebej do izraza pri realistični upodobitvi blaga, krzna, perja, kovin in dragih kamnov.
