Na tem dvornem portretu, ki so ga prinesli iz gradu v Kojskem, je goriški zgodovinar, deželni namestnik združenih grofij Goriške in Gradiške, upodobljen v oblačilih reda svetega Štefana Ogrskega, ki ga je leta 1764 ustanovila Marija Terezija, njemu pa je bil podeljen leta 1769. V roki drži zlato verižico z medaljonom s cesaričino podobo, ki jo je prejel kot priznanje za njegovo pomembno zgodovinsko delo Tentamen genealogico chronologicum promovendae seriei comitum et rerum Goritiae. Na mizi je mogoče opaziti ključ komornika in zlato tobačnico, okrašeno z dragimi kamni, ki jo je prejel leta 1773. Levo roko mu krasi diamantni prstan, darilo vladarice, ki je v svojih zasebnih pismih izražala »izjemno zadovoljstvo nad Coroninijem«.
Carl Lichtenreiter (1742-1817), pittore, maestro di disegno e ritrattista, fu l’ultimo rappresentante di una famiglia di artisti attivi nel goriziano nel corso del XVIII secolo. Figlio del più noto pittore Johann Michael, Carl compì gli studi a Venezia e Vienna, svolgendo poi per alcuni anni la sua attività fuori da Gorizia. Dal 1788 è nuovamente documentato in città, ma solo pochi dei molti lavori di cui resta notizia, soprattutto quelli realizzati per il santuario del Monte Santo, si sono conservati.