Grof Viljem Coronini Cronberg je umrl 13. septembra 1990 na Dunaju; njegova smrt je pomenila konec ene najstarejših plemiških rodbin v Gorici. Po zapisih naj bi izvor rodbine Coronini, grofov Svetega rimskega cesarstva, segal v 10. stoletje.
Prvi, ki je v 16. stoletju iz Bergama prišel v Gorico, je bil Ciprijan starejši, ki mu je cesar Ferdinand I. leta 1548 podelil fevd, plemiški naslov in grb. Vemo, da je družina izhajala iz starodavnega rodu vitezov von Cronberg, ki so izvirali iz kneževine Mainz.
V družini Coronini so bile ugledne osebnosti, tesno povezane z zgodovino Gorice in habsburškega dvora, kot so orožniki, književniki, duhovniki in diplomati.
Viljem, rojen 7. julija 1905 med počitnicami v Ruffrèju v pokrajini Trento, je bil tretji sin grofa Karla in grofice Olge Westphalen von Fürstenberg (1868–1958). Pred njim sta se rodila Nikoleta (1896–1984) in Franc Jožef (1899–1964).
Za njegovo izobraževanje je do gimnazije skrbel zasebni vzgojitelj, nato je šolanje nadaljeval na gimnaziji Vittorio Emanuele III v Gorici, maturo pa je opravil kot privatist. V dvajsetih letih 20. stoletja je odšel v Firence, kjer je obiskoval tečaj na kraljevi visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo (Regio Istituto Superiore Agrario e Forestale). Leta 1929 so mu starši dovolili odhod v München, kjer se je vpisal na filozofsko fakulteto Univerze Ludwiga Maximiliana, in ga podpirali pri študiju umetnostne zgodovine, ki je bila njegovo glavno zanimanje. V letih 1936–1937 se je vpisal na študij prava v Firencah, kjer je diplomiral leta 1940.
Čas, ki ga je preživel v toskanski prestolnici, in njegovo, čeprav krajše, bivanje v Münchnu sta bila izjemno pomembna za njegovo izobraževanje in zanimanje za zbirateljstvo. V Firencah je grof Coronini prišel v stik z umetniškim in kulturnim okoljem mesta, med drugim zaradi prijateljevanja z markizom Filippom Serlupijem di Crescenzijem, s katerim sta ga povezovala daljno družinsko razmerje in skupna strast do starin.
Z leti je spoznal tudi ugledne znanstvenike in umetnostne zgodovinarje, kot so Antonio Morassi, Rodolfo Pallucchini, Giuseppe Fiocco, Roberto Longhi, Bernard Berenson, Francesco Valcanover, Hermann Voss in Georg Richter.
Njegova številna potovanja že od mladih nog so bila poleg študija namenjena urejanju družinskih zadev in nakupovanju dragocenih predmetov. Iz dokumentov je razvidno, da se je grof Coronini predvsem v 50. in 60. letih 20. stoletja posvečal nakupu številnih starin v različnih delih Italije in Evrope. Poleg tega je bil v stiku s pomembnimi muzeji in prestižnimi ustanovami, kot so National Gallery v Washingtonu, Institut Royal du Patrimoine Artistique v Bruslju, Metropolitan Museum v New Yorku, Akademie der bildenden Künste e l’Österreichische Galerie na Dunaju, Musée Nationaux v Malmaisonu, National Portrait Gallery v Londonu in Narodna galerija v Ljubljani.
Čeprav je Viljem Coronini veljal za uglednega in kompetentnega raziskovalca, njegova dela niso številčna. Z vnemo se je posvečal rodoslovju, študiju zgodovine, ki se nanaša na Giuseppeja II., avstrijski kataster, goriške provincijske svete, zgodovino lokalne kulture in gradnje, goriške grofe in oglejski patriarhat, pri čemer je treba omeniti celotno zbirko delnih elaboratov, rokopisov, zapiskov, zapisov, seznamov in prepisov dokumentov v zvezi z njegovim pomembnim, a nedokončanim zgodovinskim delom z naslovom Gorizia Comitale, obsežno zbirko dokumentov o grofiji Goriški (od začetkov do 16. stoletja). Napisal je tudi nekaj esejev o zgodovini umetnosti, med katerimi je neobjavljena študija o slikarju Giorgiu Liberalu, po drugi svetovni vojni pa je bil kurator tudi na nekaterih glavnih razstavah v Gorici: Gorica v 18. stoletju iz leta 1956, razstava o Josipu Tomincu iz leta 1966 ter razstava Marija Terezija in Gorica v 18. stoletju iz leta 1982.
Leta 1969 je bil ustanovni član in prvi predsednik goriške sekcije nacionalnega združenja Italia Nostra, ki je pristojno za ohranjanje zgodovinsko-umetniške in naravne dediščine Italije. To nalogo je z veliko zavzetostjo in izjemno predanostjo opravljal do leta 1987. Sekcija je objavila nekaj njegovih pomembnih del: Gorizia 1915–18, Gorizia ottocentesca (Gorica v 19. stoletju) in Gorizia viva. I secoli e le ore della città. (Življenje v Gorici. Stoletja in ure v Gorici).
Viljem Coronini Cronberg je na lastno željo pokopan v družinski kapelici ob Palači Coronini. V ta spokojen kraj zahajajo vsi, ki so ga poznali, pa tudi turisti, ki danes prihajajo na ogled njegove veličastne rezidence in njegovega čudovitega parka.
