Phillyrea angustifolia izhaja iz sredozemskih regij, vključno z Italijo, Španijo, južno Francijo, Grčijo in severno Afriko. Raste divje v sredozemski grmičevju in drugih obalnih ter hribovitih območjih.
Phillyrea angustifolia je vednozeleni grm, ki lahko doseže višino od 2 do 5 metrov. Ima pokončen rastni značaj z gosto in razvejano krošnjo. Listi so ozki, lanceolatni, usnjasti in temno zeleni, z bleščečo površino. So nasproti nameščeni in dolgi približno 2 do 6 cm. Ko jih zmečkamo, oddajajo blag, značilen vonj.
Cvetenje poteka spomladi. Cvetovi so majhni, belo-zeleni, zbrani v pazdušnih socvetjih. Kljub temu, da niso posebej opazni, so zelo dišeči in privabljajo opraševalne insekte. Plodovi so ovalne drupe, ki postanejo črno-modri, ko zrejo, in vsebujejo eno samo seme.
Phillyrea angustifolia ima raje dobro odcedna, peščena ali glinasta tla z nevtralnim ali rahlo alkalnim pH. Najbolje uspeva na sončnih legah in prenaša vroče in suhe podnebje, značilno za sredozemske regije. Rastlina je odporna na sušo in slanost, zaradi česar je primerna za obalne območja. Prav tako prenaša močan veter in slaba tla.
Phillyrea angustifolia je cenjen zaradi svoje okrasne vrednosti in se pogosto uporablja v sredozemskih vrtovih, žive meje, robnike ter kot zaščitna rastlina. Je izjemno odporen in zahteva malo vzdrževanja, ko se enkrat ukorenini. Phillyrea angustifolia se uporablja tudi v ekološkem obnovi degradiranih območij, saj uspeva na slabih tleh in prenaša težke okoljske razmere. Poleg tega dobro prenaša obrezovanje in se lahko oblikuje v različne oblike za okrasne namene. V nekaterih regijah se listi in veje uporabljajo za tradicionalne zdravilne namene, čeprav ni široko znan po pomembnih terapevtskih lastnostih.
