Origanum onites izhaja iz vzhodnega Sredozemlja, zlasti iz Grčije, Turčije in Egejskih otokov. Goji se tudi v mnogih drugih zmernih regijah sveta za kulinarične in zdravilne namene.
Origanum onites je trajna zeliščna rastlina, ki lahko doseže višino od 30 do 60 cm. Ima pokončen rastni značaj z štirstranskimi, razvejanimi stebli. Listi so ovalni, nasproti nameščeni, temno zeleni in rahlo porasli. So aromatični in oddajajo močan značilen vonj po origanu, ko jih zmečkamo.
Cvetenje poteka poleti. Cvetovi so majhni, cevasti, bele ali svetlo rožnate barve, zbrani v končne socvetje v obliki spike ali grozda. Vsak cvet je obdan z zeleno skalo. Plodovi so majhni, trihodni akeni, ki vsebujejo drobna semena.
Origanum onites ima raje dobro odcedna, lahka in rodovitna tla z nevtralnim do rahlo alkalnim pH. Najbolje uspeva na sončnih in toplih legah, ki so značilne za sredozemske regije. Rastlina je odporna na sušo in prenaša slaba tla ter kamnita območja, zaradi česar je primerna za skalnjake in zeliščne robove. Slabo prenaša dolgotrajne zmrzali in prekomerno vlažnost.
Origanum onites se pogosto uporablja v kuhinji kot aromatična rastlina za izboljšanje različnih jedi, kot so meso, ribe, zelenjava in omake. Zlasti je priljubljen v grški in turški kuhinji. Listi se lahko uporabljajo sveži ali posušeni. Poleg kulinarične uporabe ima Origanum onites tudi zdravilne lastnosti in se tradicionalno uporablja za zdravljenje prebavnih težav, dihalnih okužb in težav s kožo. Eterična olja, pridobljena iz listov, vsebujejo aktivne spojine, kot sta karvakrol in timol, ki sta znana po svojih protimikrobnih in protivnetnih lastnostih. Origanum onites je tudi okrasna rastlina, cenjena zaradi aromatičnega listja in poletnega cvetenja, pogosto gojena v zeliščnih vrtovih in sredozemskih vrtovih.
