botanica

Botanične vrste

Splošno ime
Cupressus sempervirens
Znanstveno ime
Cupressus sempervirens
Družina
Cupressaceae
Izvor in razširjenost

Cupressus sempervirens je avtohtona v vzhodnem Sredozemlju, vključno z Italijo, Grčijo, Turčijo in Libanonom. Široko se goji kot okrasna rastlina in za gozdarstvo v mnogih drugih zmernih in subtropskih regijah.

Opis

Cupressus sempervirens je veliko zimzeleno drevo, ki lahko doseže višino od 20 do 30 metrov, pod optimalnimi pogoji pa lahko preseže 30 metrov. Ima zelo gosto kolumno ali piramidalno krošnjo, z vejami, razporejenimi enakomerno ob deblu. Listi so luskasti in temno zeleni, gosto zloženi ob vejah, kar drevesu daje kompaktno in trdno podobo.

Cvetje in sadje

Cupressus sempervirens je monoecena rastlina, s prisotnimi moškimi in ženskimi storži na istem drevesu. Moški storži so majhni, cilindrični in rumeni, medtem ko so ženski storži večji, ovalni in zeleni, ob zorenju pa postanejo rjavkasto sivi. Ženski storži vsebujejo številna majhna, krilata semena, ki jih raznaša veter.

Življenjski prostor

Cupressus sempervirens raje uspeva v sredozemskih podnebjih, ki jih odlikujejo vroča, suha poletja in mile, vlažne zime. Dobro raste v dobro odcednih tleh, od peščenih do glinenih. Je odporna na sušo in dobro prenaša suhe razmere, ko se ustali. Raje ima sončne lokacije, lahko pa prenaša tudi delno senco.

Posebne opombe

Cupressus sempervirens je zelo cenjen zaradi svoje elegantne, stolpaste oblike, zaradi česar je idealen za ustvarjanje živih mej, pregrad in kot okrasno drevo v vrtovih in parkih. Njegova značilna oblika ga pogosto naredi za izbiro pri olepševanju drevoredov in ulic. Les Cupressus sempervirens je trpežen, aromatičen in odporen na vremenske vplive, uporablja pa se v mizarstvu, gradbeništvu in izdelavi pohištva. V nekaterih kulturah je povezan s simbolnimi pomeni nesmrtnosti in večnega življenja, zato ga pogosto sadijo na pokopališčih in v krajih čaščenja.