botanica

Botanične vrste

Splošno ime
Cedrus deodara
Znanstveno ime
Cedrus deodara
Družina
Pinaceae
Izvor in razširjenost

Cedrus deodara je avtohtonen v gorskih predelih Himalaje, zlasti v Indiji, Pakistanu, Afganistanu in Nepalu. Široko se goji kot okrasna rastlina v parkih in vrtovih v mnogih delih sveta, vključno z Evropo in Severno Ameriko.

Opis

Cedrus deodara je veliko zimzeleno drevo, ki lahko doseže višino 40-50 metrov in širino 10-15 metrov. Krošnja ima koničasto obliko in se s starostjo nagiba. Veje so horizontalne ali rahlo viseče, kar daje drevesu eleganten videz. Iglice so dolge 2,5-5 cm, modro-zelene barve, in so združene v fascikle po 20-30. Kora je temno siva in s starostjo razpokana.

Cvetje in sadje

Cedrus deodara je enoosna rastlina, pri kateri so moški in ženski storži prisotni na istem drevesu. Moški storži so valjasti in rumeni, medtem ko so ženski storži manjši in zeleni. Ženski storži dozorijo v približno 12-18 mesecih in postanejo leseni ovalni storži dolgi 7-12 cm, ki vsebujejo krilate seme, razprašeno po vetru.

Življenjski prostor

Cedrus deodara daje prednost zmernim podnebnim razmeram in dobro uspeva v različnih tleh, dokler so dobro odcedna. Raje ima sončne lege, a prenaša tudi delno senco. Je odporna na sušo, ko se ustali, najbolje pa uspeva z rednim zalivanjem. Dobro prenaša mraz, vendar je občutljiva na močne zmrzali.

Posebne opombe

Cedrus deodara je cenjena zaradi svoje okrasne lepote in veličanstvenosti, kar ga dela priljubljeno izbiro za velike parke, vrtove in drevorede. Cenjena je tudi zaradi svojega trpežnega in aromatičnega lesa, ki se uporablja v tesarstvu in gradnji. V mnogih kulturah drevo nosi verske in simbolne pomene; na primer, ime "deodara" izhaja iz sanskrta "devadāru", kar pomeni "drevo bogov". Rastlina potrebuje dovolj prostora za rast in poln razvoj, kar jo naredi primerno za velike odprte prostore.