Sredi 19. stoletja je Rusko cesarstvo preplavilo ponovno odkrivanje in vrednotenje lokalnih tradicij, ki so zasledovale idealen »panslovanski« kulturni model. Z oživljanjem navad in šeg, tesno povezanih z lokalno zgodovino, so skušali prebuditi rusko nacionalno identiteto. Ta nacionalistična nagnjenja so privedla do tega, da so navdih za predmete in obdelavo površin iskali v preprostih stvareh iz vsakdanjega življenja, kot so leseni sodi, vreče iz jute, brezove košare oziroma, kot velja za to solnico, tipične ruske solnice v obliki prestola, ki so bile prvotno iz lesa.
Vasilij Semenov je leta 1552 ustanovil tovarno, ki se je specializirala zlasti za proizvodnjo emajliranih predmetov. Bil je eden najpomembnejših predstavnikov obujanja tipičnih ruskih tradicij glede oblike predmetov in okrasja.
Il centro del coperchio è decorato con una scritta beneaugurale in caratteri cirillici, “Senza sale e senza pane il pasto non è completo”, forse allusiva all’usanza russa di accogliere gli ospiti offrendo pane e sale.
