V tem prostoru, ki ga je sam obnovil v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, je Grof Viljem med pisanjem in študijem rad preživljal večino svojih dni. V njem je sprejemal tudi goste in prijatelje. Leseni opaž, ki prekriva stene z nizom skrivnih predelov, vrtljivih vrat in polic, je sprva služil kot del bogate družinske knjižnice, ki je obsegala več kot 22.000 del, danes pa jo skupaj z zgodovinskim arhivom hrani bližnji državni arhiv v Gorici.
V knjižnici si je mogoče ogledati nekaj flamskih del iz prve polovice 16. stoletja, na katerih sta upodobljena dva svetopisemska prizora: na eni strani so kralj David, ki prejema vodo iz betlehemskih vodnjakov, Salomon in kraljica iz Sabe, na drugi pa vidimo svetnika, Jedrt (Gertrudo) Nivelsko in Hadrijana iz Nikomedije. Sliki sta nameščeni na vrtljivem zatiču, tako da ju lahko vidimo z obeh strani. Sprva sta bili del stranskih kril prenosnega oltarja, ki ga je v sredini krasila slika čaščenja svetih treh kraljev.
Kamniti kamin, ki ga krasi levja glava, so v palačo pripeljali iz prvotne rezidence Coroninijev v Berbennu, v pokrajini Bergamo. Nad njim sedaj visi družinski grb, najprej pa je bil nameščen v Gradu Kromberk, kjer je prestal požar, ki je v drugi svetovni vojni uničil zgradbo, nato pa ga je odnesel grof Viljem, še preden je posest prešla pod jugoslovansko oblast.
Stene krasi nekaj dragocenih slik: ženski portret s konca 16. oziroma začetka 17. stoletja in Videnje sv. Petra, starejša kopija dela Domenica Fettija (1589–1624). Mali Eros v kotu knjižnice, Ženska od zadaj in Pokrajina z zlatim dežjem pa je vse, kar je ostalo od slike beneške šole iz 16. stoletja, na kateri je bil upodobljen mit Danaje in jo je grof Coronini odkupil v dvajsetih letih 20. stoletja. Predem vstopimo v jedilnico se na levi strani nad mojstrsko izrezljano skrinjo iz 16. stoletja nahaja edinstvena krstna ladjica iz 18. stoletja iz stolnice v Čedadu.
