V prostornem in svečanem preddverju pričakajo obiskovalce mogočni celopostavni portreti, ki ustvarjajo vtis, kot bi se znašli v galeriji prednikov.
Ob vhodu sta na obeh straneh portala portreta, ki jih je izdelal goriški slikar Carl Lichtenreiter (1742–1817), na njih pa sta upodobljena Janez Pompej Coronini (1629–1692), diplomat, ki je pod Leopoldom I služboval na carigrajskem dvoru, in Rudolf Coronini (1731–1771), upodobljen v oblačilih reda Svetega Štefana Ogrskega, ki mu ga je leta 1769 podelila Marija Terezija.
Nad kaminom v neogotskem slogu visi slika iz leta 1771 z grbom grofije Coronini Cronberg v sredini, obdaja pa ga 45 heraldičnih simbolov družin, s katerimi so Coroninijevi prek zakonskih zvez vzpostavili sorodstvena razmerja.
Grb družine Rabatta, na katerem je upodobljena gora s trojnim vrhom in perutmi, je mogoče opaziti tudi pri nizu štirih lesenih foteljev iz 18. stoletja.
Med pohištvom zaradi svojih prefinjenih intarzij in kompleksne ikonografije izstopa furlanski klečalnik (najbrž z območja Tolmeča) iz sredine 17. stoletja.Tik ob njem je komoda iz 17. stoletja, prav tako z območja Furlanije, na kateri je več predmetov, kot je leseni kip svetega Florijana, ki ga je v prvi polovici 16. stoletja izdelal rezbar iz vzhodnih Alpah.
Nasproti vrat, ki vodijo v knjižnico, se med dvema kotnima omarama nahaja predalnik z intarzijami iz 18. stoletja, verjetno z območja Lombardije, na katerem stoji porcelanasti doprsni kip 17-letnega cesarja Franca Jožefa. Njegov tedanji mentor je bil grof Janez Krstnik Aleksij iz šempetrske veje Coroninijev, ki je upodobljen na sosednji grafiki.
Nazadnje ne gre nad vrati spregledati še štirih slik severnjaškega izvora, na katerih so naslikane temeljne krščanske kreposti: moč, preudarnost, vera in upanje.
